Naša vina

Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija ponuja edinstvena bela vina. Na naših strmih terasah v Halozah koreninijo tipične regionalne sorte vinske trte, ki jih negujemo ročno. V kleti se zanašamo na naravne, tradicionalne metode: vina fermentirajo spontano, brez dodatka selekcioniranih kvasovk, zorijo v lesenih sodih, ne čistimo in bistrimo jih z enološkimi sredstvi, ustekleničena so brez filtriranja. V ponudbi razlikujemo med dvema stiloma vin: zaznamovana s poreklom in z načinom pridelave.

Vina

Haloze Blanc

Tipična haloška zvrst

Skorajda vsak haloški vinar ima v svoji kleti zvrst, ki jo sestavljajo regijsko najbolj značilne sorte. Mi smo se odločili za harmonično kombinacijo sort šipon (furmint), sauvignon blanc in laški rizling.

Posebnosti porekla:
Rastišče vinorodnega območja Haloze zaznamuje pretežno apnenčasti lapor, ki se v vinu odraža z močno, a hkrati prefinjeno in ne preveč bohotno strukturo. Haloze blanc smo pridelali 100 % na terasah. Trte so stare med 12 in 65 let.

K spletno trgovino >      K podatkovnemu listu >

Vina

Gorca

Furmint (Šipon)

Gorca je že stoletja znan vinorodni kraj. Na tamkajšnjih gričih obdelujemo tri vinograde šipona (furminta). Zelo tanka jagodna kožica je zelo občutljiva in se hitro odziva na vremenske vplive, zato se v zahtevnem letniku rado zgodi, da jeseni ni pridelka. Imeli smo srečo, da smo priskrbeli klone starih slovenskih trt, ki obljubljajo grozdje vrhunske kakovosti.

Posebnosti porekla:
To vino pridelujemo izključno iz grozdja, ki je dozorelo v terasastih vinogradih, na strmih, proti jugu obrnjenih pobočjih Gorce. Terase poleti zadržujejo toploto, ki je nujna za dobro dozorevanje šipona (furminta). Rastišče zaznamuje lapor.

K spletno trgovino >      K podatkovnemu listu >

Vina

Colles

Sauvignon Blanc

Colles je sauvignon blanc, ki je naš izraz porekla. Starejši vinarji iz regije trdijo, da spominja na prvobitne sauvignone iz Haloz: je dimast, krepak in napet. S poreklom zaznamovan stil pridelave podčrta tudi ime vina. Ime Haloze menda izvira iz besede colles, ki v latinščini pomeni vinorodne gorice.

Posebnosti porekla:
Proti jugu usmerjena parcela »Colles« je naš najbolj strm vinograd. Zaradi tanke plasti živice trte v njem koreninijo neposredno v laporju. Da bi se korenine lažje prebile skozi trda tla, smo jih posadili v približno 50 centimetrov globoke luknje, ki smo jih izdolbli z zemeljskim vrtalnikom in jih napolnili z hranljivim organskim humusom.

K spletno trgovino >      K podatkovnemu listu >

Vina

Iglič

Furmint(Šipon)

Ko smo iskali najboljše klone furminta (šipona), smo leta 2008 potovali v madžarski Tokaj, kjer nam je István Szepsy ponudil svoj nabor selekcioniranih cepičev. Cepljenke smo nato posadili na parceli Iglič na Gorci. Navkljub najboljši selekciji ostaja zelo občutljiva sorta vinske trte. Zgolj v najboljših letnikih nam narava podari Iglič furmint.

Posebnosti porekla:
Iglič je vinograd na slemenu griča, z južno usmerjenimi terasami na laporju. Del parcele smo zasadili z odličnimi trtami furminta. Preostale priletne, vendar še zmeraj zelo živahne trte smo na zeleno precepili. Veter, ki piha čez greben, podpira zorenje, saj hitro posuši občutljive jagode.

K podatkovnemu listu >

Vina

Laški Rizling

Že pogled na grozde, pridelane v našem vinogradu, razkriva potencial laškega rizlinga. Jagode so izrazito rumene, z nižjo kislino, kot je tipična za to sorto. Ko mu dodamo naš značilen rokopis, dobimo laški rizling z aromami kutine in sušenega sadja, ki je tudi v hladnejših mesecih čudovit spremljevalec jedi.

Posebnosti pridelave:
48-urna maceracija iz jagodnih kožic izloči tanine, ki vinu dajejo čudovito eleganco. Po stiskanju spontana fermentacija poteka v rabljenem lesenem sodu, v katerem vino – odvisno od letnika – zori med dvanajst in 18 meseci.

K spletno trgovino >      K podatkovnemu listu >

Vina

Renski Rizling

Naš renski rizling uspeva na izjemno ugodni legi Sončni vrh, tik ob slovensko-avstrijski meji. Ob trgatvi si obetamo povsem zrele tanine, ki skupaj s prijetno kislino dajejo vinu krasno hrbtenico.

Posebnosti pridelave:
Z 18-urno maceracijo nepecljanega grozdja izločimo tanine. Po stiskanju mošt spontano fermentira v rabljenih lesenih sodih (300 l in 600 l), v katerih vino zori med dvanajst in 18 meseci. V postopku pridelave si ne prizadevamo preprečiti mlečnokislinskega razkisa, ki je pri renskih rizlingih sicer neobičajen, a našemu vinu godi.

K spletno trgovino >      K podatkovnemu listu >

Vina

Traminec

Dišeči traminec

Kako dišečemu tramincu utelesiti več svežine, da bi postal bolj vsestranski spremljevalec jedi? Naš odgovor je jantarni traminec, ki eleganco združuje z značilnostmi te aromatične vinske sorte.

Posebnosti pridelave:
Traminca pridelujemo z metodo polkarbonske maceracije (macération semi-carbonique). Polovico jagod pustimo celih, drugo polovico nežno stisnemo. Skupaj jih nekaj tednov ali celo nekaj mesecev maceriramo v zaprti vrelni posodi. Stiskanje nato iz jagod izloči še nekaj sladkorja, zato se fermentacija sklene šele v rabljenem lesenem sodu, v katerem vino zori najmanj dve leti.

K spletno trgovino >      K podatkovnemu listu >

Na spletni strani uporabljamo piškotke, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate s politiko piškotkov. Več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close